Po letu dni obratovanja hiše pride čas, ko je treba "položiti račune". Z njimi preverimo, ali je šlo le za prazne obljube ali pa lahko pri vsaki od obljubljenih postavk naredimo kljukico in s tem potrdimo, da smo vnaprej vedeli, kakšne energijske izkoristke lahko pričakuje kupec.
Podjetje Kager hiša je pri pooblaščenem inštitutu ZRMK naročilo študijo glede predvidene porabe energije v prav tej hiši Vita Nova, o kateri teče beseda v tem članku.
Študija je predvidela porabo 32 kWh/m2/a energije za ogrevanje stavbe na 20°C, za hlajenje je bilo predvidena poraba 2kwh/m2a, za pripravo sanitarne vode pa je predvidena še cca 3 kWh/m2a. Brez uporabe sistema za prezračevanja z vračanjem toplote, bi se poraba energije za ogrevanje stavbe dvignila na 48 namesto 32 kWh/m2a.
Dejanska raba električne energije, ob pretvorbi v toploto s pomočjo toplotne črpalke zemja-voda, pa je bila v enem letu 14,95 kWh/ m2a, kot so pokazale konkretne meritve in to vključno z ogrevanjem, hlajenjem in pripravo sanitarne vode.
Pred nami je dokument, ki govori o inventuri enoletne rabe energije v Kager hiši Vita Nova v Pekrah, postavljeni pred dobrim letom dni. Ta dokazuje, da so gradbeni, konstrukcijski, arhitekturni in tehnološki vidiki upoštevali vse standarde in jih v nekaterih točkah tudi presegali.
Strokovna ekipa je meritev opravila v obdobju 21. 10. 2008 – 21. 10. 2009 v objektu Vita Nova v Pekrah z 209 m2 stanovanjske površine, upoštevali pa so dejansko porabljene obratovalne ure toplotne črpalke.
V obdobju od začetka merjenja 21. oktobra lani do konca kurilne sezone 10. maja letos, ko je bilo ogrevanje izklopljeno, je črpalka obratovala 1461 ur, nato pa je črpalka do zaključka obdobja merjenja, torej do 21.oktobra letos, obratovala še 362 ur, in sicer je v tem obdobju pripravljala izključno sanitarno vodo ter občasno ogrevala tudi bazen.
V dnevih, ko je bil edini namen delovanja črpalke zgolj priprava sanitarne vode, je ta obratovala povprečno 1,2 ure na dan, iz česar sledi, da je v 160 dneh porabila 1,2 ure x 160 dni = 192 ur za pripravo sanitarne vode. Razliko 170 ur je črpalka porabila za ogrevanje zunanjega bazena.
Poletno hlajenje
Za poletno hlajenje je potrošnja dveh obtočnih črpalk, ki pošiljata vodo po zemeljskem kolektorju, približno 100 W. Če upoštevamo, da črpalka deluje povprečno 15 ur na dan, dobimo naslednji izračun: 100 W x 15ur/dan = 1,5 kWh/dan, oziroma v treh poletnih mesecih 1,5 kWh/dan x 90 dni = 135 kWh/209 m2 = 0,65kWh/m2/a.
Rekapitulacija:
1461 ur + 362 ur = 1823 obratovalnih ur na leto;
1823 ur - 438 ur -170 ur = 1215 obratovalnih ur za ogrevanje površine.
Dobimo osupljiv rezultat in sicer 10,7 kWh/m2/a za ogrevanje in 438 ur x 1,84 kW = 806kWh električne energije za sanitarno vodo na leto, ali povedano drugače 3,06 kWh/m2/a.
Seštevek ogrevanja skupaj s pripravo sanitarne vode in hlajenjem je 10,7 kWh/m2/a + 3,06 kWh/m2/a + 0,65 kWh/m2/a = 14,95 kWh/m2/a električne energije, kar hišo postavlja praktično, ne pa tudi teoretično, v razred dovoljene rabe energije za pasivno hišo.
Roman Zajec
Objavljeno v časniku Finance, 7.12.2009