Toplotna izolacija zgradbe ni pomembna le pozimi, ko so temperature zunaj nizke, temveč tudi poleti, ko lahko z uporabo ustreznih materialov preprečimo vdor zunanje vročine v bivalne prostore.
Odločilnega pomena za temperaturno prevodnost je pravilna izbira izolacijskih materialov. Za zaščito pred poletno toploto so najprimernejši materiali, ki nudijo zelo počasen prehod toplote. Materiali, ki izkazujejo nizko temperaturno prevodnost a, so tisti materiali, ki dobro izolirajo toploto, pa vendar s svojo majhno sposobnostjo toplotne prevodnosti v sebi zadržujejo visoko sposobnost akumuliranja (visoko grobo tesnjenje in visoka specifična kapaciteta hranjenja toplote).
Z vidika počasnega prehoda toplote sta idealna materiala les in lesni materiali. Pri pravilnem načrtovanju in pravilni izvedbi je možno brez težav združiti standard nizke porabe energije in dobro zaščito pred poletno vročino.
DUŠENJE AMPLITUDE IN FAZNI ZAMIK Dušenje amplitude pokaže, kako močno je mogoče zmanjšati prehod temperature skozi gradbeni element.
Fazni zamik pove, za koliko ur je možen zamik prehoda maksimalnih temperatur.
Primer: Dušenje amplitude 10 in fazni zamik 12 ur Dušenje amplitude (1/TAV) se izraža kot razmerje med nihanjem zunanje temperature in nihanjem notranje temperature.
Če zunanja temperatura čez dan niha med 10° in 40°C ter notranja temperatura med 18° in 21°C, znaša nihanje zunanje temperature 30 K in nihanje notranje temperature 3 K. Dušenje temperature kot razmerje med obema vrednostima v tem primeru znaša 10 (= 30K / 3K). To pomeni, da se nihanje temperature skozi gradbeni element od zunaj navznoter ublaži za eno desetino (10%).
Težnja je doseči minimalno dušenje amplitude 10. Fazni zamik je časovna zapora med pojavom najvišje temperature zunaj in pojavom najvišje temperature znotraj v prostoru. V primeru znaša le-ta 12 ur med 14.uro in 2.uro.
Cilj pri zaščiti pred poletno toploto je doseči tak zamik prehoda temperature skozi streho ali steno, da najvišja dnevna temperatura v notranji prostor prodre šele, ko se zunaj že toliko hladi, da se s prezračevanjem prek gradbenih delov segretega prostora lahko doseže nasprotno delovanje.
Težnja je doseči fazni zamik okoli 12 ur.
STREHA -DUŠENJE AMPLITUDE IN FAZNI ZAMIK Pri strehi je izredno pomembna nastavitev dušenja amplitude in faznega zamika. Pod strešno kritino prihaja poleti do visokih temperatur (do 80°C), ki povečujejo segrevanje spodnjih prostorov. Zato je posebej pomembno, da se dušenje amplitude in fazni zamik dosežeta z izolacijskim materialom, ki ima nizko temperaturno prevodnost.
Pri poteku zunanje temperature od 35°C ob 14. uri in 15°C ob 2. uri ponoči se razvije pod kritino maksimalna temperatura 80°C, katero je ponoči v najboljšem primeru možno znižati na 15°C.
Privzet potek temperature čez dan °C
Temperatura pod kritino
Zunanja temperatura
Ura
GIBANJE TEMPERATUR NA STREHI PRI RAZLIČNI IZOLACIJI
Zunanja temperatura
Temperatura strehe s strani prostora pri izolaciji z mineralnimi vlakni
Temperatura strehe s strani prostora pri izolaciji iz lesenih vlaken
Pri poteku zunanje temperature od 35°C ob 14. uri in 15°C ob 2. uri ponoči se razvije pod kritino maksimalna temperatura 80°C, katero je ponoči v najboljšem primeru možno znižati na 15°C.
Če pri teh temperaturnih pogojih primerjamo dve strehi z enakimi, dobrimi U-vrednostmi 0,18 W/(m
2 x K), spada
streha z izolacijo iz mineralnih vlaken v skupino sposobnosti toplotne prevodnosti 040 in ima z grobim tesnjenjem 20 kg/m
3 dušenje amplitude 6 in fazni zamik 6,8 ur. Na notranji strani strehe v prostoru je izračunano povečanje temperature na 29°C ob 20.00 uri. Ta temperatura je za sproščen spanec veliko previsoka. V tem času je tudi zunanja temperatura še približno enako visoka, tako, da se tudi s prezračevanjem ne doseže nobenega znatnega učinka.
Če se pri enaki gradnji izolacija iz mineralnih vlaken zamenja z
izolacijo iz lesnih vlaken z enako prevodnostjo toplote (040) z grobim tesnjenjem 45 kg/m
3, se volumen akumulirane toplote izolacijskega sloja poveča petkrat. Za samo streho se dušenje amplitude podvoji na 12, fazni zamik pa se za štiri ure poveča. Temperatura se poveča na maksimalno 21°C in ta temperatura doseže notranjo stran strehe šele ob 1.uri zjutraj. Ob tem času je zunanja temperatura že tako nizka, da je v primeru, če je teh 21°C še vedno motečih, s prezračevanjem možno doseči še nadaljne znižanje.
| STREHA Z IZOLACIJO IZ MINERALNIH VLAKEN | STREHA Z IZOLACIJO IZ LESENIH VLAKEN |
U-VREDNOST | 0,18 W/(m2xK) | 0,18 W/(m2xK) |
PREVODNOST TOPLOTE | 40 | 40 |
GROBO TESNJENJE | 20 kg/m3 | 45 kg/m3 |
DUŠENJE AMPLITUDE | 6 ur | 6,8 ur |
FAZNI ZAMIK | 12 ur | 12,8 ur |
Vir in več informacij:
www.steico.si