Energijsko varčne gradnje

Razvojni napredek je omogočil energetsko visoko učinkovit koncept zgradbe, pri katerem se je poraba ogrevalne energije v primerjavi s povprečjem pri starih gradnjah zmanjšala na manj kot desetino. Danes poznamo več različnih konceptov energijsko varčne gradnje.

Nizkoenergijska hiša

Nizkoenergijska hiša je zgradba z letno potrebno toploto za ogrevanje med 40-60  kWh/m² in najmanj 15  kWh/m². Čim nižje je energijsko število, tem boljša je toplotna zaščita zgradbe. Za doseganje nizkih energijskih števil sta potrebna toplotno izoliran in zrakotesen ovoj zgradbe ter zasteklitev s toplotnoizolacijskim steklom. V nizkoenergijski zgradbi so potrebni konvencionalni ogrevalni sistemi in grelna telesa. Svež zrak (vtočni zrak oz. dovodni zrak) se v zgradbo dovaja prisilno po notranjem razdelilnem sistemu. Izrabljen zrak (odtočni zrak oz. odvodni zrak) se iz zgradbe odsesava brez izrabljanja njegove toplote. Zrakotesnost nizkoenergijske hiše je n₅₀<1,5 h^-1.


Pasivna hiša

Koncept pasivnih hiš je bil kot projekt prvič izdelan leta 1991 v Darmstadtu. Razvil ga je dr. Wolfgang Feist (Passivhaus Institut). Na podlagi prototipa je nastal standard pasivnih hiš, ki se na trgu pojavljajo od leta 1998.

Pasivna hiša je energijsko varčna zgradba, pri kateri je potrebno bivalno ugodje zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Letna potrebna toplota za ogrevanje zgradbe je lahko največ 15 kWh/m² (mednarodni dogovor, ki velja v vseh državah). Potrebna toplota za ogrevanje se dovaja v prostore prek prezračevalne naprave (toplozračno ogrevanje), ki sočasno zagotavlja tudi vračanje toplote izrabljenega zraka. Zrakotesnost mora biti n₅₀<0,6 h^-1. Konstrukcija mora biti izvedena brez toplotnih mostov. Skupna poraba primarne energije je lahko največ 120 kWh/m² na leto.

Več o pasivni hiši...

 
Plusenergijska hiša

Energijsko samozadostna hiša je zgradba, ki vso potrebno energijo (ogrevanje, sanitarna voda, elektrika za gospodinjstvo in razsvetljavo) pridobi iz sončne energije. Za pridobitev energije so potrebne velike površine sončnih celic in akumulatorji za shranjevanje elektrike. Zgradba ni priključena na javno energetsko omrežje, poletni presežek električne energije pa se shrani za zimsko obdobje.

Nadgradnja energijsko samozadostne hiše je plusenergijska hiša. Plusenergijska hiša je zgradba, ki ustreza energijsko samozadostni hiši, pridobivanje električne energije v sončnih celicah pa je tako obsežno, da se ustvarja presežek. Presežek se doseže z aktivno izrabo sončne energije in izkoriščanjem vseh možnih energijskih prihrankov. Višek energije se odda v javno električno omrežje.